Poštüvane občanke in občani.
Začali smo! Batrivno in z vküp držanjon smo stopili vküper in s puno delovne vneme pa zagonom začali rešavati sefele izzive, šteri so povezani z občino Püconci. Neka prijav na razpise smo že opravili, vekše pripravlamo ali pa so že v teki. To se mi vidi fejst važno, ka smo v pripravlenosti in ka friško odreagejramo na sefele sofinancerske možnosti, s šterimi mo ležej dosegali naše cile. Rad bi izpostavo, ka smo vküper s cejlo občinsko upravo odprejti za vaša pitanja, tanače ali pohvale. V tej trej mejscaj san na zboraj občanov meu dosta stika z občankami in občani in na takši način san lejko s prve rokej spozno, ka lejko napravimo, ge so prilike in ge so naše slabše točke. Zahvalen san, ka ste me med sebe zejli in mi pomagate.
Pred nami je velki svetek Vüzen, in kak se za takšni svetek šika, san tudi san neka časa namejno osebnostnoj rasti ali kak bi pravo svoji dühovni rasti. Vrvlen, ka se je marsišto v predpripravaj na velko nouč ali vüzen odloučo za kakši post. V ton postnon časi smo meli priliko, ka si zememo čas, razmislimo o ton, ka je važno za živlenje pa se spomnimo na vse lidi, štere mamo radi. Z vidika osebne rasti je važno, ka premišlavamo o odnosih, ka jih mamo med sebof. Odnosi so tisti fundamenti, šteri gradijo nouvi svet, boukši vütro in bodočnst, zato je še telko bole važno, ka so tej fundamenti zdravi, še najbole pa, ka so odkriti.
Ob prihajajočem svetke želin vsen dosta notranjoga mejra, blagoslova, trdnih in prijatelskih odnosov.
Se spitavlete, zakoj pišen v prekmurščini? V leti Števana Küzmiča si moremo še telko bole k sebi zejti pomen prekmurske rejči, štera nas je skos zgodovino definejrala in razvijala kak Slovence. Prekmurska rejč je naša kulturna erbija tak v güči kak v pijsani formi, zato vas občanke in občane pozivan k tomi, ka tudi vi s ponoson in samozavestjo gučite ali napišete kaj v prekmurščini. Tak kak je tou delo naš rojak Števan Küzmič pred davnimi 300 leti.
Župan
Uroš Kamenšek
