Predsednik KS Mačkovci: Jožef Rituper
Naselja v KS: Dankovci, Kuštanovci, Mačkovci, Moščanci, Otovci, Pečarovci, Poznanovci, Prosečka vas
Dankovci
Vas Dankovci je razmetano naselje ob Mačkovskem potoku, ki vas deli na dva dela.
Vas ima tudi svoje zaselke, ki so: KOŠAROVI, MARKOV ROB, VRTIČKE, FUJSOV BREG, SAPAČKE, VREJ, BANKONOVI IN DOL.
Večina hiš je na pobočjih ob obdelovalni zemlji in gozdov. Zemlja je v dolini peščena, na hribih pa ilovnata in slabo rodovitna. Vas šteje 60 hiš in nekaj vikendov, ki so raztreseni po Vreju, nekaj hiš pa je praznih.
Vas spada v KS Mačkovci, versko pa se deli na evangeličansko in rimokatoliško vero. Dankovci kot vas obstajajo že zelo dolgo, vendar pisane zgodovine ima zelo malo. Trenutno naša vas nima ne trgovine in ne gostilne, a v minulih časih je bilo v vasi kar nekaj obrtnikov. Tako so bili v vasi: lončarji – 6, 2-čevljarji, 2-sodarja, 2 zidarska majstra, krojač, kovač. Tudi trgovino in gostilno so imeli naši predniki. Okrog leta 1914 so v vasi postavili tri zvonove na železni konstrukciji, ki še danes ponosno in žalostno kaže ostanke prve svetovne vojne kajti leta 1917 so dva zvona odpeljali in pretopili v strelivo.
Gostilna je bila ob sedanji glavni cesti s hlevom za konje in velikim orehom, katerega se spominjajo še živeči vaščani saj, je bila med stebloma narejena miza in so točeno pivo iz lesenih sodov pili kar na orehu.
Tudi za moko vaščanom ni bilo potrebno daleč iti, saj sta bila kar dva mlina v vasi, od katerih edem še danes lahko melje.
Po izmerah 1957 se je vas zmanjšala, saj je del zemlje pripadlo Moščancam, del pa Kuštanovcem. Največji razcvet pa vas beleži v obdobju samoprispevkov vseh vaščanov, saj so hiše lepo urejene, skoraj vse dovozne ceste so asfaltirane. V Dankovcih trenutno deluje gasilsko in nogometno društvo.
V vasi pa imamo tudi vikendaše, kateri so vedno pripravljeni pomagati vasi in ob kakih priložnostih podariti dobro »Dankovsko kaplico«.
Trenutno je naša vas eno samo gradbišče, saj je stara pozabljena Mariška gor stanila in gradi se nova železniška proga. Z vsem doseženim smo vaščani vasi Dankovec le delno zadovoljni, saj imamo v načrtih nove ideje za naš lepši jutri.
Želeni cilji v bodoče:
Čim več mladih družin v našo lepo vas.
Ureditev še ne asfaltiranih poti, javno razsvetljavo, vodo, mrliško vežico in razna druga dela, katera bomo z pomočjo naše občine in pridnih Dankovčarov zagotovo zmogli.
Pripravil: Grlec Milan
Predsednik vaškega odbora Dankovci
Vir: OBČAN št. 13, oktober 1999
Kuštanovci
Vas Kuštanovci leži na skrajnem severovzhodnem delu občine Puconci ob meji z občino Gornji Petrovci, južno od razvodnice med Krko in Ledavo. Obdajajo jo sosednje vasi Mačkovci, Dankovci, Moščanci, Košarovci, Križevci, Stanjevci in Panovci blizu našega katastra pa sta še vasi Gornji Petrovci na severu in Dolina na jugovzhodu. Vas ima značilno amfiteatralno lego sredi mešanih gozdov, največ bora, bukve in kostanja. Spada med večje vasi v občini po površini in med manjše po prebivalstvu. Po razloženih domačijah nas živi okrog 200 prebivalcev na površini 587,03 hektarjev.Vas sestavljajo posamezne kmetije in številni zaselki Arovi, Čösovi, Fickovi, Gergoričovi, Gürgini, Đauževni, Kmetovi, Kaoucovi, Kautarvi, Kovačicini, Novakovi oz. Šporarvi, Pozlačini, Varaš, Vrej, Zafcovi, Zakoučovi ter zaselek Romov na skrajnem jugu vasi ob meji z Moščanci. Iz imen zaselkov je razvidno, da je vas zelo razdeljena po gričevju. Na severu nad vasjo se dviga zaporedje višjih slemen gričev, ki se končajo v najvišji točki griča Kamenka s 394 metrov nadmorske višine in hkrati najvišje točke v občini Puconci poleg Praponka, ki je tri metre višji, na njegovem pobočju pa se nahaja peskokop kremenčevega peska, ki je velika rana v kuštanovski naravi. Tu se nahajajo večje količine kremenčevega peska, ki se uporablja v gradbene namene in so ga začeli odkopavati že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na Kamenku stoji visok razgledni stolp, ki služi predvsem za geodetske namene. Lahko rečemo, da je poleg metle in kostanja naš simbol vasi. Iz tega območja se vidi daleč naokoli vse do Pohorja, Boča in Donačke gore, Slovenskih goric, koroške Pece in Uršlje gore, avstrijskih hribov in hrvaškega Zagorja ter širne pomurske ravnice. Nudi pa tudi lep razgled po vasi in vmesnih dolinah.
Skozi vas teče potok, ki izvira izpod Požlačnoga brega in nadaljuje pot skozi Dole proti Moščancem, kjer se izliva v Mačkovski potok. Ima en pritok iz Gergoričove grabe, ki večkrat presahne in številne manjše pritoke v zgornjem delu. Zanj je značilno, da še nikoli ni v celoti presahnil, večkrat pa je že poplavil predvsem v svojem srednjem delu. Nekoč je služil celo kot cesta, na njem je stal mlin v Moščancih pri domačiji Lokaševih. Prvi most čezenj so zgradili leta 1939 pri zaselku Zakoučevih. V potoku živijo nekatere vrste rib in potočni rak, kar je dokaz čiste vode.
Kuštanovčarjem pravijo tudi »meklari«, ker so se nekoč preživljali predvsem z izdelovanjem brezovih metel, ki so jih prodajali po številnih sejmih. Obrt »metlarstvo« je po drugi svetovni vojni izumrlo. Ob spominu na to se je septembra 2010 priredil prvi »meklarski« pohod z »meklarsko« nočjo in bi naj ostal v bodoče kot vaška tradicija.
Kuštanovci imajo tipično goričko naravo. Celotno vas obdajajo gozdovi, ki so izredno bogati z gobami in kostanji, zato vsako leto privabijo številne gobarje tudi iz drugih delov Slovenije. Po pobočjih so predvsem njive, po dnu dolin pa travniki, na prisojah pa številni vinogradi, predvsem za domačo uporabo z izjemo enega vinograda, ki pa šteje okrog 24.000 trsov in je v privatni lasti. Sadovnjaki so okrog domačij.
Vas je začela doživljati svoj pravi razvoj po osamosvojitvi Slovenije, ko je dobila prve asfaltne prevleke, danes lahko povem, da so ceste asfaltirane do vsake hiše. Na zaselku Vrej stoji gasilski dom in kapelica z zvonikom iz začetka 20. stoletja ter mrliška vežica s pokopališčem. Na mestu današnje kapele so stale tudi vse njene predhodnice, ki pa so po večini bile iz lesa. V zvoniku sta dva zvona iz leta 1923.
Gasilski dom so začeli graditi leta 1958 in že naslednjo leto je bil pod streho, le da so ga v celoti predali leta 1963. Vso opeko za gradnjo so vaščani sami naredili doma. Leta 1957 so v ta namen pripravili borovo gostüvanje. Nekoč sta v vasi bili dve gostilni in trgovina, sedaj pa tega več nimamo.
Imamo pa v Dolaj ob Kmetovem potoku nogometno igrišče, ki je nastalo s številnimi delovnimi urami mladih in starejših vaščanov in predvsem donacijami domačinov. Leta 2010 smo ustanovili Športno društvo Kuštanovci, ki šteje okrog 50 članov. ŠD Kuštanovci je pristopilo k Zvezi kluba malega nogometa v občini Puconci, ki nas vaščane ob nedeljah združuje na domačih tekmah na prelepem nogometnem igrišču.
V vasi Kuštanovci smo ponosni na pridobitve, ki smo jih pridobili. Vedno pa obstajajo želje, med njimi je vsekakor najpomembnejša vodovod, ki nam ga obljubljajo že naslednje leto.
Vaščani Kuštanovec moramo vztrajati in upati, da uresničimo želje, da bo naša vas ostala lepo urejena in moramo skrbeti za razvoj vasi.
Zapisala
Simona Serec
Mačkovci
» V dolinci tihi je vasica mala, v večernem mraku vse že mirno spava. Le eno okno še odprto je, na njem slonelo žalostno dekle…«
Tako je odmevala v tem kraju viža Lojzeta Slaka pred 30. in več leti. Takrat je dolinica še bila tiha.
Mačkovci so se kot naselje pojavili nekje proti koncu 15. stoletja kot Mackovcz, pozneje so se pod Madžari preimenovali v Matyasdom, končno pa se je ustalilo ime, ki velja še danes.
Naselje šteje 78 gospodinjstev in ima 234 prebivalcev. Tvori ga 5 zaselkov.
Migracija v mesto se je dokaj omilila, če ne celo prenehala.
Zaposlenih je 92 prebivalcev, od tega 3 v tujini. Včasih je število slednjih bilo veliko večje.
Napredek je viden v infrastrukturi, saj je telefonskih priključkov okoli 60, 55 pa priključkov sistema kabelske TV.
Društvene dejavnosti v Mačkovcih dejansko skoraj ni, razen kluba malega nogometa in gasilskega društva. Pa tudi skoraj nič se v kraju ne dogaja. Kje iskati vzroke za tako stanje? Prav gotovo je temu veliko doprineslo veliko preseljevanje v mesta v preteklosti. Pa tudi nepravilna in nespametna lokalna politika je pripomogla k temu, da mladi zaradi pomanjkanja parcel niso mogli graditi v kraju.
Tu so živeli in še živijo Kranjčevi dobri ljudje, včasih celo prepošteni in bi večkrat morali dvigniti svoj glas proti nepravilnostim, predvsem pa postaviti prave ljudi na prava mesta.
Uroš Sedonja
Vir: OBČAN št. 16, 18.07.2000
Moščanci
Vas Moščanci leži v dolini Mačkovskega potoka na površini 322 ha, od tega 274 ha obdelovalnih površin. Vas se razprostira na vzhodno in zahodno stran od republiški cesti. Ozke dolinice z manjšimi vodotoki delijo vas na štiri položene zaselke: Vrej, Breg, Gorčica in Petkočov breg. V dolini ob republiški cesti so domačije strnjene v Varašu, kjer so tudi vsi pomembnejši vaški objekti.
Vas Moščanci, 260 m nadmorske višine in 284 prebivalcev, ki živijo v 79 gospodinjstvih. Večina krajanov je zaposlenih, nekaj se jih ukvarja s kmetijstvom. Kmetije, ki jim je to edini ali najpomembnejši vir dohodka, si povečujejo kmetijske površine in to na račun tistih, ki ne želijo kmetovati, oziroma zaradi drugačne usposobljenosti tega ne zmorejo.
Nekaj kmetij je usmerjenih v tržno proizvodnjo (mleko, prašičereja, brojlerji), veliki večini v vasi pa je kmetijstvo dodaten vir dohodka.
V vasi je nekaj podjetnikov, ki s svojo dejavnostjo ustvarjajo določen vir dohodka in omogočajo dodatne zaposlitve občanom iz vasi ali iz sosednih krajev.
Planiranje je sestavni del našega življenja, je nujnost razvoja. Ureditev vseh javnih poti, ureditev javne razsvetljave po vsej vasi, preskrba z vodo za vsa gospodinjstva, je nekaj postavk urejanja komunalne infrastrukture v prihodnosti vasi. Funkcionalna in smiselna ureditev mrliške vežice in kapele ter posodobitev pokopališča sta vsekakor zahtevna načrt, ki ju bom morali čimprej uresničiti. Z ustreznim načinom zbiranja sredstev tudi ti nalogi ne moreta biti tako zelo daleč od realizacije. Ureditev športnega centra in primernega parkovnega prostora za najmlajše je vsekakor potrebno in nujno, še posebej, ker igrišče trenutno ni na primerni lokaciji, ker je oddaljeno od gasilskega doma.
No in ne nazadnje ureditev notranjosti kulturne dvorane, nabava sodobne opreme in še kaj, kar bo naredilo našo vas lepšo in prijetno.
pripravila Marta Horvat
VIR: OBČAN št. 16, 18. julij 2000
Otovci
Otovci ležijo na skrajnem severu Občine Puconci in so v osrčju Goričkega. Vas se razprostira po gričkih in dolinicah med Pevskovskim in Mačkovskim potokom, na nadmorski višini med 340 in 390 metrov. Oba potoka izvirata v Otovcih in se po različnih poteh izlivata v Črno morje.
Našo vas Otovce obdajajo naslednje vasi: Vidonci iz Občine Grad, Boreča iz Občine G. Petrovci, na jugovzhodu Stanjevci, na jugu Mačkovci in Prosečka vas. Z vsemi vasmi živimo v prijateljskem sožitju, najtesneje pa smo povezani z Vidončari. Magistralna cesta, nekdanja poštija poteka na meji med vasmi, ampak nas povezuje v vseh oblikah vsakdanjega življenja.
Če danes pridete v Otovce, ne boste nikjer več našli s slamo krite strehe, tudi maloga rijtarja ne boste srečali. Brez težav pa boste pri vsaki hiši našli en, če ne že dva avtomobila, močne traktorje in moderne stroje. Centralna kurjava na olje sploh ni redkost in računalnik se zelo hitro udomačuje. Okrepčate in odpočijete si lahko pri vinotoču SMODIŠ in izletniški kmetiji GRAH ali pa v dnevnem baru PRI MINIMARKETU.
Veliko zanimivih stvari iz prejšnjih časov je izginilo, nekaj pa je vendarle ostalo: pregovorna prijaznost in gostoljubnost domačinov, ljudi ki so skozi stoletja ohranili to izvirno prisotnost, ljudi, katere je zgodovina in tudi narava pehala iz ene skrajnosti v drugo in kjer je zgodovina in tudi narava pehala iz ene skrajnosti v drugo in kjer se je na trdi, vendar rodni gorički grudi kalilo in pretapljalo žilavo in trmasto srce domačega človeka, ki si je ustvaril svoj življenski prostor s tem, da je krčil širne gozdove, porabil les za gradnjo domov, zemljo pa preoral v rodovito njivo, ki mu je dala kruh, s katerim je lahko nahranil svojo številno družino.
po literarni podlagi knjige Prekmurje in Prekmurci in ob pomoči Geze Horvat
zbral in zapisal Franc Bagar
Pečarovci
Tam kjer se začno prvi gorički hribi leži vas Pečarovci. Vas se razprostira levo in desno od Pečörovskoga potoka. Kot večina goričkih vasi so tudi Pečarovci raztreseni po hribih in zaselkih.
Ime Pečarovci pa je po zaslugi lončarjev postalo znano tudi izven Prekmurja. Od tu izvira tudi ime Pečarovci (pečarji).
V Vasi sta samo še dva lončarja, ki pa sta še mlada, enemu pa pomaga že tudi hčerka, tako da se ni bati, da bi v kratkem ta domača obrt pri nas izumrla. Lončarstvo pritegne veliko turistov v Pečarovce, ni pa to edino, kar jih pritegne.
Središče vasi je običajno ob cerkvi. Ker imamo v Pečarovcih dve cerkvi, katoliško pri Sebeščanu in evangeličansko v Gorenjščeku.
V vasi deluje zelo aktivno gasilsko društvo in eden večjih projektov v zadnjem času je bila obnova vaško-gasilskega doma, ki mu je seveda s pomočjo tudi ostalih krajanov dala lepši izgled in večjo funkcionalnost.
Zelo aktivno je tudi Kulturno turistično športno društvo Pečarovci in pa tudi Klub malega nogometa. Največja pridobitev kluba je vsekakor razsvetljava na igrišču, kar omogoča tudi večerne tekme in turnirje. Pa tudi slačilnice in pa šank ob igrišču so bili prenovljeni.
V zadnjih nekaj letih pa smo dobili kar nekaj asfaltnih cest in upamo, da bodo tudi preostale v kratkem prišle na vrsto.
Največ ljudi pa se zbere v Pečarovcih na topli prouški pri Sebeščanu. Še posebej, če je lepo sončno vreme in je prouška res topla, potem tam ne smeš manjkati. Veliko je tudi obiskovalcev iz drugih vasi od blizu in daleč.
Druga prireditev, ki prav tako privabi veliko obiskovalcev od vsepovsod, pa je tradicionalno smučarsko tekmovanje za pokal Vestnika. To tekmovanje organiziramo vsako leto, če nam le to omogočijo vremenske razmere. Tukaj velja poudariti predvsem veliko zagnanost krajanov pri organizaciji teh tekem, saj smo včasih izpeljali to tekmovanje tudi tako, da smo iz cele vasi navozili skupaj sneg, da je potem v vasi bila smučarska nedelja.
Precej ljudi se zbere v vasi tudi ob proščenju pri luteranski cerkvi v Gorenščeku.
Tradicionalen in precej obiskan pa je tudi prvomajski kres, ki ga tudi organizira Turistično kulturno športno društvo Pečarovci.
V Pečarovcih se vedno nekaj dogaja, zato se tja res splača priti.
Milan Petrijan
Vir: OBČAN št. 17, 5. oktober 2000
Prosečka vasPrve podatke o številu prebivalstva zasledimo leta 1824, ko je bilo v kraju kar 320 ljudi, danes pa živi v štiridesetih gospodinjstvih 120 krajanov. Številka priča o velikem padcu prebivalstva.
Prosečka vas
je razloženo naselje v porečju potokov Bezjaka in Gajika, ki oklepata hrib Vreje (324 m). Zaselki vasi so: Vreje, Šoštarov breg, Lončarova graba, Andrejčovi, Kovačova graba, Küplenovi, Opakova graba in Ajstrova graba. Iz leta v leto se manj krajanov ukvarja s kmetijstvom, nekaj jih je zaposlenih v Murski Soboti in drugod, nekaj jih je v tujini.
Imamo pa Prosečani tudi »zdravo vodo«. Tako pravimo izviru, o katerem legenda govori, da je na tem mestu nekoč stala kapelica, ki se je pogreznila v zemljo. Ljudje so v preteklosti množično hodili po vodo k izviru, ker se je nekoč človeku, ki se je umil s to vodo povrnil izgubljeni sluh. Od takrat tudi ime »zdrava voda«.
Res je, da v tem kraju ni veliko pomembnih stavb in ne velikih dogodkov, pač pa nas obdaja še zmeraj nedotaknjena narava. Tu pa živijo tudi ljudje, ki se v potu svojega obraza trudijo za boljši jutri. Mlademu rodu poskušamo zagotoviti srečno prihodnost, hkrati pa ga spomniti na preteklost, ki ni bila zmeraj lepa in prijetna. Svoj vzor si morajo vzeti pri prednikih, ki so zmeraj našli čas za soseda, ga nagovorili s prijazno besedo in mu pomagali v stiski. Še kako prisrčen je pregovor: »Dober sosed je več vreden kot slab sorodnik«.
Predsednik VO:
Jože Temlin
